Vsi ptice

Naslov izvirnika Tous des oiseaux
Premiera 11. oktober 2020, Križevniška cerkev, Ljubljana
Prva slovenska uprizoritev
Predstava traja 2 uri 30 minut in ima en odmor. 

Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci na Stare dvorane SNG Maribor.

Režiser Ivica Buljan
Prevajalec Ignac Fock
Dramaturginja Diana Koloini
Scenograf Aleksandar Denić
Kostumograf Alan Hranitelj
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalca luči in videa Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte
Oblikovalec zvoka Igor Mitrov
Lektor Jože Faganel
Asistentka dramaturgije Manca Majeršič Sevšek
Asistentka kostumografije Slavica Janošević
Šepetalka Nika Korenjak
Izvršna producenta Branislav Cerović, Sandra Ristić

Zasedba
Milena Zupančič
Ivo Ban
Nataša Barbara Gračner
Robert Waltl
Saša Pavlin Stošić
Aleksandra Balmazović
Jose 
Gal Oblak
Lina Akif

Enega najbolj vznemirljivih svetovnih dramskih besedil Vsi ptice izpod peresa Wajdija Mouawada, avtorja libanonskega porekla iz Quebeca, ki živi v Franciji, bi lahko opredelili kot družinsko sago, triler in surovo aktualno politično uganko. Začne se v knjižnici velike univerze v New Yorku, kjer se mladi raziskovalec genetike spozna z doktorandko zgodovine. V naslednjem prizoru se sliši zvok strašnih udarcev – nenadoma smo sredi terorističnega napada v Jeruzalemu in knjižnični stol se spremeni v bolniško posteljo. Le kaj sta mladi Eitan in Wahida iskala v Izraelu? Na nadzorni mejni točki Wahida potrpežljivo pojasnjuje, da Hassan Ibn Muhammad al-Wazzân, s katerim se ukvarja kot zgodovinarka, ni terorist, temveč protagonist njene doktorske teze in arabski diplomat, ki je umrl pred petsto leti. Ranjeni Eitan pa je prišel v Izrael, da bi poiskal svojo izgubljeno babico. Del družine se je odselil v Berlin, toda teroristični napad jih je za kratek čas spet vrnil v Jeruzalem, kjer bodo vsi odkrili strašno in obenem streznjujočo resnico o svojem poreklu. Uprizoritev je tudi ljubezenska zgodba, ki se ne boji močnih emocij; je remake Romea in Julije v času, ki sovraži razkošne zgodbe in prisega na minimalizem. Vprašanja, ki si jih zastavljajo ustvarjalci predstave, se dotikajo problematik izvora dednosti, (ne)enakovrednosti spomina in pozabe, odkrivanja in prenašanja družinskih skrivnosti od enega potomca na drugega (in možnosti posameznikove osvoboditve od njihovega bremena). Koliko človeških generacij mora prevzeti krivdo za Auschwitz in ne nazadnje, ali lahko tudi ljudje živimo v bratstvu, kot ga poznajo rodovi ptic? 

O režiserju

Ivica Buljan (1965) je diplomiral iz francoskega jezika in primerjalne književnosti na Univerzi v Zagrebu. Deloval je kot gledališki kritik, leta 1995 pa je začel ustvarjati kot režiser, ko je v Ljubljani uprizoril Ime na vrhu jezika Pascala Quignarda. Režiral je besedila Marine Cvetajeve, Piera Paola Pasolinija, Heinerja Müllerja, Roberta Walserja, Elfriede Jelinek, Miroslava Krleže, Hervéja Guiberta, Anje Hilling, Danila Kiše, Gregorja Strniše in Roberta Bolaña ter sodobnih slovenskih in hrvaških avtorjev. Režiral je v Sloveniji, ZDA, Nemčiji, Franciji, Italiji, na Madžarskem, Portugalskem, v Belgiji, Rusiji, Črni gori, Slonokoščeni obali in v Srbiji. Med letoma 1998 in 2001 je bil ravnatelj Drame HNK Split. Je soustanovitelj Mini teatra v Ljubljani in Festivala svetovnega gledališča v Zagrebu. Je dobitnik številnih Borštnikovih nagrad, Sterijeve nagrade, Vjesnikove nagrade Dubravko Dujšin, nagrade Branko Gavella, nagrade Petar Brečić, medalje mesta Havana in nagrade Prešernovega sklada. Je nosilec odlikovanja viteškega reda umetnosti in književnosti vlade republike Francije. Od leta 2014 je ravnatelj Drame HNK Zagreb.

O producentu

Mini teater (1999), ki sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan, je v krajino slovenske umetnosti postavil svojo hišo v trenutku, ko so estetike osemdesetih po zenitu v devetdesetih, začele živeti v novi generaciji režiserjev. Baročno-vizualno gledališče, retro-avantgarde, post-politični teater in formalistična raziskovanja na eni strani, in Mini teater kot novo, skrajno mejno mesto, ki se umešča na tradiciji evropskega umetniškega gledališča, od Petra Brooka, Ariane Mnouschkine, Giorgia Strehlerja, Patricea Chereaua, Anatolija Vasiljeva ter ameriških avangard od Living theatra do Ellen Stewart in njene La Mame. 
www.mini-teater.si
info@mini-teater.si