Škofjeloški pasijon

Naslov izvirnika Processio locopolitana
Premiera 10. september 2020, Prešernovo gledališče Kranj
Predstava traja 1 uro 35 minut in nima odmora. 

Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Stari dvorani SNG Maribor.

Uprizoritvena različica besedila je nastala z ekipo ustvarjalcev med procesom vaj.

Režiser Jernej Lorenci
Dramaturg Matic Starina
Koreograf in asistent režije Gregor Luštek
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografinja Belinda Radulović
Skladatelj Branko Rožman
Lektorica Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe Borut Bučinel
Oblikovalec maske Matej Pajntar

Zasedba
Doroteja Nadrah
Darja Reichman
Blaž Setnikar
Miha Rodman
Miranda Trnjanin k. g.
Gregor Zorc k. g.

Pesem Oljsko goro tiha noč pokriva na posnetku poje Pipa Lorenci

Škofjeloški pasijon ali Processio locopolitana je najstarejše ohranjeno dramsko delo v knjižni slovenščini z začetka 18. stoletja z govornimi posebnostmi lokalnega okolja. Besedilo v 863 rimanih verzih je leta 1721 zapisal pater Romuald – rojen kot Lovrenc Marušič v Štandrežu pri Gorici –, ki je misterij človekovega odrešenja zasnoval v zaporedju trinajstih slik. Zgodba z izrazito te(le)ološko premočrtnostjo se začenja s starozaveznim izgonom iz raja kot posledice prvega človekovega prekrška zoper Boga – greha. Po človekovem padcu v greh, ki ga judokrščanska tradicija dojema kot delovanje hudobnega duha, na svetu zavlada Smrt, ki jih nihče ne more uiti, in tako se v mrtvaškem sprevodu zvrstijo vsi – od papeža, kardinalov, kraljev, vse do meščana, kmeta in najrevnejšega berača. Toda preko pretresljive prispodobe večne pogube v peklu, ki služi kot opozorilo vsem grešnim dušam, upanje na odrešitev še vedno tli v pričakovanju mesije. V tretjem delu pasijona sledi razplet s prizori kralja Davida, Skrinje zaveze in božjega groba. Smrt Jezusa Kristusa in njegovo vstajenje predstavljata zmago nad zlom, zato so Jezusa v slavnostnem sprevodu nosili po mestu kot velikega zmagovalca. Do njegovega vstajenja je človeštvo še vedno ogrnjeno v žalost, kar nakazuje žalna glasba; toda žalost pomeni le prehodno obdobje, ki bo prineslo tudi telesno zmago nad smrtjo – prav zato je zgodba Škofjeloškega pasijona v svojem bistvu svetla, odrešujoča in polna upanja. Njegova prava zgodba se zato začne šele po koncu igre – vsakokrat v svetu tu in zdaj.

"Lorenci je pasijonu slekel spektakelsko obleko, da bi prišel do golega bistva: do izgnanega in preganjanega posameznika, do njegovega mučenega telesa." 
Petra Vidali, Večer, 14.9.2020

O režiserju

Jernej Lorenci (1973) je v rani mladosti začel spoznavati oblike gledališke umetnosti, v srednješolskih letih pa je pod okriljem Mrtvega gledališča Maribor že režiral prve uprizoritve. Za gledališko umetnost ga je v svojem Dramskem studiu dokončno navdušil dramatik in dramaturg Vili Ravnjak. Po končani Prvi gimnaziji Maribor je vpisal študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer je študiral pod mentorstvom Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Leta 1996 je na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana postavil diplomsko uprizoritev Sofoklejeve Antigone, s katero je tri leta kasneje tudi diplomiral. Leta 1997 je bil med soustanovitelji Gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Po študiju je režijske izkušnje nabiral v domala vseh slovenskih poklicnih gledališčih, pa tudi na Reki, v Zagrebu, Trstu in Sarajevu. V Prešernovem gledališču Kranj se je prvič predstavil z drzno postavitvijo kultnega besedila sodobne dramatike Kako jemati njeno življenje Martina Crimpa (2011). Leta 2014 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada, istega leta pa je s kranjskim ansamblom na oder postavil poetično besedilo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič; predstava, ena pomembnejših stvaritev sodobnega slovenskega gledališča, je prejela številne domače in mednarodne nagrade. Pod njegovim režijskim vodstvom je leta 2017 nastal avtorski projekt Stenica, ki je na 48. Tednu slovenske drame prejel Šeligovo nagrado ter nagrado občinstva. Istega leta je Lorenci prejel nagrado Evropske komisije za gledališče Premio Europa, najpomembnejše priznanje v evropskem gledališču. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je v tem "modrem režiserju" videla ustvarjalca "nove gledališke realnosti", ki je zaznamovala vse dobitnike te najvišje evropske nagrade za gledališče, med drugim tudi Petra Brooka in Harolda Pinterja.

O producentih

Prešernovo gledališče Kranj je v slovenskem gledališkem prostoru prepoznavno po tematsko provokativnih, estetsko izčiščenih in družbeno angažiranih uprizoritvah. Repertoar je usmerjen v družbeno in politično angažirana dela aktualnih (slovenskih in svetovnih) sodobnih dramatikov, svežo interpretacijo klasikov, uprizarjanje inovativnih dramskih form in tem, poetičnost gledališkega jezika ter v izbor najvidnejših režiserskih in igralskih imen. Gledališče organizira festival Teden slovenske drame, na katerem se vsako leto predstavijo najboljše uprizoritve, ki so v Sloveniji in tujini nastale na osnovi slovenskih dramskih besedil. Posebno pozornost posvečajo tudi kakovostnim uprizoritvam za otroke in mladino.
www.pgk.si
info@pgk.si
 

Mestno gledališče Ptuj je profesionalno repertoarno gledališče, s sedmimi zaposlenimi, ki uprizori v sezoni 5 do 6 premiernih uprizioritev. Repertoarna usmeritev se predvsem osredotoča na moderno gledališče, ki poizkuša tako v resni, kot humorni obliki zrcaliti čas in prostor v katerem živimo. Mestno gledališče Ptuj spada med gledališča z največjim poudarkom na gostovanjih po Sloveniji in tujini. Okrog 250 predstav Mestnega gledališča Ptuj vsako leto obišče približno 40.000 gledalcev, s čemer se uvršča med najaktivnejša in produktivna gledališča v Sloveniji. Iz leta v leto se trudi, v svojem projektnem delu, da sodeluje s čimveč ustvarjalci kot tudi ostalimi gledališči, kot tudi z lokalno skupnostjo ter lokalnimi umetniki. Velik poudarek je na otrocih in mladih, kar se kaže z obiskom otroških predstav.
www.mgp.si
info@mgp.si