Črna koža, bele maske

Premiera 6. marec 2021, Anton Podbevšek Teater
Prva slovenska uprizoritev
Predstava traja 1 uro 5 minut in nima odmora.

Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci na odru Velike dvorane SNG Maribor.

Avtorica koncepta, režiserka in koreografinja Maša Kagao Knez
Soustvarjalci predstave Lina Akif, Joseph Nzobandora – Jose, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah, Maša Kagao Knez
Dramaturginja in režiserka Ivana Djilas
Soustvarjalka koreografije Rosana Hribar
Skladatelj Boštjan Gombač
Avtor besedil songov Joseph Nzobandora – Jose
Kostumografinja Jelena Proković
Oblikovalka videa Vesna Krebs
Oblikovalec svetlobe in scenskih elementov Danilo Pečar
 

Zasedba
Lina Akif 
Joseph Nzobandora-Jose
Irena Yebuah Tiran
Leticia Slapnik Yebuah
Maša Kagao Knez

Ko smo želeli rasizem že vreči na smetišče zgodovine, kamor v resnici spada, so svet ponovno pretresle novice, ki kažejo, da še kako vztraja in da je problematika več kot pereča. Po nasilni smrti Georgea Floyda v ZDA, ki je spodbudila gibanje Black Lives Matter, se je izkazalo, da je v 21. stoletju sistemski rasizem še vedno zakodiran v ustroj domnevno najbolj demokratičnih družb na svetu in da pretvarjanje o njegovem neobstoju kvečjemu kaže na ignoranco in nezmožnost soočanja s to problematiko. Lahko rečemo, da pri nas rasizma ni? Da rasizem za nas še ni relevantna tema? Da se to dogaja nekje drugje, daleč v Ameriki? Da je peščica tistih "pisanih" in "temnopoltih" pri nas izjema, eksotika? Da so ti "naši" zato, ker jim zaupamo in smo zato pripravljeni spregledati njihovo drugačnost? Dokler bo družba potrebovala Drugega za svojo lastno potrditev ali krivca za neuspeh ter med prebivalstvom širila strahove, napetosti, delitve, bo problematika zagotovo obstajala. Kot izpostavlja avtorica predstave Maša Kagao Knez, ima "naša" družba velike težave s sprejemanjem drugačnosti: migranti vas bodo zagotovo oropali in vam posilili žene; čefurji vam bodo zasedli delovna mesta; sosed črnec vas bo prav zagotovo napadel, invalidi so "revčki" in ne enakopravni državljani, geji "uničujejo" družine, čeprav si jih v obstoječih pravnih pogojih niti ne morejo ustvariti. To bolj ali manj odkrito zaničevanje drugih in drugačnih, pa čeprav gre včasih le za "nedolžno" in nenamerno komentiranje, je tema predstave. Koliko škode naredimo "dobri ljudje", ko "nikomur nič nočemo"?
 

Celovečerni projekt Maše Kagao Knez ostro in večplastno zareže v socialno problematiko človeštva, ki v sebi, kot se zdi, nosi neki nedefiniran (pra)strah pred drugačnostjo, pred spremembami, pa vendar ravno ta drugačnost in nenehne spremembe vodijo svet. Ta strah se zazna v povestih, pravljicah, v neverjetno velikem strahu malih otrok pred temo in nočjo … 
Daliborka Podboj, Parada plesa, 19. 3. 2021

O režiserkah

Maša Kagao Knez (1978) je plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in gledališka ustvarjalka. Z uprizoritvenimi umetnostmi se je srečala že kot otrok skozi delo svoje mame, plesalke in koreografinje Jasne Knez. Izobraževala se je pri številnih mentorjih doma in v tujini ter leta 2006 zaključila profesionalno izobraževanje na šoli Georgesa Momboyeja za tradicionalne in sodobne afriške plese v Parizu. Leta 2013 je diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani (Alma Mater Europaea), leta 2021 pa zaključila magistrski študij (Umetnost giba) na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Kot plesalka, igralka in koreografinja sodeluje tako z institucionalnimi gledališči kakor tudi z neodvisnimi producenti (Plesni teater Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Metno gledališče ljubljansko, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Anton Podbevšek Teater, Mini teater). Zadnja leta je stalna sodelavka režiserke Ivane Djilas. Med letoma 2009 in 2014 je bila zastopnica kulturno-umetniškega društva Baobab, ki ga je leta 2009 ustanovila skupaj s plesalko Dalando Diallo in z glasbenikom Damirjem Mazrekom. V tem društvu, ki deluje na področjih plesa, glasbe in gledališča, je soustvarjala predstave, projekte in mednarodni festival afriške kulture Baofest. Prav tako je umetniška vodja zavoda za kulturne dejavnosti Studio 25 ter direktorica zavoda Diaspora, znotraj katerega deluje avtorski umetniški kolektiv. Leta 2013 je kot plesalka prejela nagrado Ksenije Hribar. Leta 2016 je za duet, ki sta ga ustvarila z glasbenikom Muratom, prejela nagrado na XX. Festivalu koreografskih miniatur v Beogradu. Od leta 2004, ko je začela samostojno koreografsko pot, je ustvarila več kot petnajst avtorskih predstav, med drugimi Rojena zunaj svoje vasi, 1978, Koncert za Mam, Lakeless, YAAMAAM, ker je bilo, kar je bilo (Plesni teater Ljubljana) Nameščeni (Španski borci), Dia diasso diasspora in MOMENTUM Avenija ujetih trenutkov (Cankarjev dom Ljubljana) ter Črna koža, bele maske (Anton Podbevšek Teater).

Ivana Djilas (1976) je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu diplomirala iz gledališke in radijske režije, leta 2007 pa je zaključila podiplomski študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Sedaj pripravlja doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Edukacijske vede, in deluje kot samozaposlena v kulturi. Režirala je več kot šestdeset žanrsko različnih predstav za odrasle in otroke v različnih slovenskih gledališčih. V svojih produkcijah velikokrat prepleta gledališke in glasbene elemente, zanima jo tudi transformiranje enega medija v drugega. Tema njenega magisterija Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču se navezuje na uprizoritev knjige Šolski zvezek Agote Kristof, ki so ji sledile še druge uprizoritve dramatizacij romanov, slikanic, kolumn, poezije in znanstvenih esejev. Piše tudi kolumne in članke za različne revije. Njen romaneskni prvenec Hiša je bil nominiran za kresnikovo nagrado.

O producentih

Anton Podbevšek Teater (APT) je prva in najmlajša slovenska profesionalna gledališka institucija, ustanovljena in delujoča na področju Dolenjske in Bele krajine. Imenuje se po Antonu Podbevšku - prvemu slovenskemu avantgardistu in "frontmanu" umetniškega gibanja, iz katerega je zrasla prva slovenska umetniška avantgarda, imenovana "novomeška pomlad". Ime institucije govori o aktivni ontološki usmeritvi institucije. Znotraj gledališkega polja je ta usmeritev pot in raziskava znotraj pokrajin sodobne umetnosti, usmerjena v performativne, scenske, gibalne in zvočne raziskave, povezane z refleksijo etike v polju kritike ideologije vsakdanjega življenja.

http://www.antonpodbevsekteater.si
info@antonpodbevsekteater.si

Plesni Teater Ljubljana, poznan tudi kot PTL, je leta 1984 ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno plesno skupino v Sloveniji. Iz njega je izšla in z njim sodelovala večina koreografov sodobnega plesa v Sloveniji. Ob koncu devetdesetih let je odprl vrata prvemu gledališču za sodobni ples v prestolnici in v Sloveniji. Do danes je ustvaril več kot 200 plesnih in plesno-gledaliških predstav domačih in tujih avtorjev, ki so prejeli pomembne nagrade doma in v tujini. Plesni Teater Ljubljana je zavod, nevladna organizacija s statusom zavoda v javnem interesu na področju kulture in umetnosti.

http://ptl.si/
info@ptl-lj.si