Nevidna

Premiera 17. januar 2021, Tunel Lutkovnega gledališča Ljubljana
Predstava traja 55 minut in nima odmora.
Predstava je bila v originalni izvedbi uprizorjena v rovih Lutkovnega gledališča Ljubljana in je bila adaptirana za gostovanje na Festivalu Borštnikovo srečanje.

Avtorji ustvarjalci uprizoritve 
Režiser Primož Ekart
Scenografinja Meta Grgurevič
Kostumografinja Tina Kolenik
Skladatelj Tine Grgurevič
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Oblikovalca videa Domen Martinčič, Vid Hajnšek
Koreografinja Rosana Hribar
Prevajalka pesmi Tina Mahkota
Lutkovna tehnologa Zoran Srdić, David Klemenčič
Glasbenika Oskar Longyka (violina), Blaž Celarec (bobni)
Lektorica Maja Cerar

Vodja predstave in oblikovalec zvoka Mitja Vasić
Producentka Alja Cerar Mihajlović
Vodja osvetljave Niko Štabuc
Scenski tehnik Sašo Kitić
Izdelovalci lutk, scene in kostumov Zoran Srdić, Iztok Bobić, David Klemenčič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Olga Milić, Uroš Mehle, Kristjan Vidner

Izvajalca
Maja Kunšič
Lovro Finžgar

Režiser Primož Ekart v avtorski predstavi spregovori o občutljivosti trenutkov iztekajočega se človeškega življenja, polnih intenzivnih spominov ter obračunov s seboj in svetom. To je zgodba o nevidni ženski nekje na robu življenja, ki polzi mimo. Tudi njenega odhoda ne bo nihče opazil. Ustvarjalno ekipo v poetični drami Nevidna zanimajo intimne zgodbe iz življenja posameznika, predvsem pa odhajanje in poslavljanje, ki ju po navadi spremljajo občutki osamljenosti. Rdečo nit ustvarjanja gradi tudi zavedanje človekove vpetosti v družbeno dogajanje, v svet tega trenutka. Aktualne družbene okoliščine niso naklonjene starosti in starejšim. Starizem, ki se ga slabo zavedamo, ker smo ga skoraj gotovo že ponotranjili, je diskriminacija starejših v mnogoterih oblikah. V najbolj žgoči obliki se dogaja prav zdaj, družba se do starejših in nemočnih obnaša kot do nepotrebnih, odvečnih ljudi, ki bi lahko v času epidemije potencialno zasedali in ogrožali zmogljivosti bolnišnic, s tem pa preprečevali zdravljenje mlajših, družbi in predvsem kapitalu koristnejših ljudi. Predstava predmetnega gledališča z elementi intermedijskih uprizoritvenih praks je oseben, čustven odtis nekega intimnega dogodka, ki se zgodi v (samo)izolaciji, izrisan na ozadju širših družbenih dogajanj.